Javno ogorčenje nad ravnanjem Izraela v Gazi je vplivalo na prihodnje odnose Evrope z Izraelom, saj je Evropska komisija predlagala delno prekinitev raziskovalnega sodelovanja. Francija je pozvala EU k pritisku na Izrael, da se vrne za pogajalsko mizo glede rešitve dveh držav, kljub izraelskim trditvam, da nihče v Gazi ne strada, kar pa podatki in priče zanikajo. V Avstriji so medtem poročali o incidentih antisemitizma, vključno z zavrnitvijo dostopa izraelskemu paru na kampu in izključitvijo izraelskih glasbenikov iz restavracije.

Nemški politiki, predvsem iz SPD, kritizirajo nemške humanitarne letalske prevoze v Gazo in pozivajo k trši drži do Izraela, saj menijo, da bi bile učinkovitejše druge rešitve, vključno z večjim pritiskom na Izrael. Hkrati so trije vodilni predstavniki švedskih protestantskih skupnosti podali svoja stališča o izraelskem vojskovanju v Gazi, pri čemer izražajo sočutje do krščanskih bratov in sester v Gazi, ki se počutijo pozabljene, hkrati pa priznavajo težavnost podajanja objektivne sodbe.

Avstrijska poslanka v Evropskem parlamentu Eva Ernst-Disoski (Zeleni) in drugi zeleni poslanci podpirajo uvedbo sankcij EU proti Izraelu. Menijo, da so kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v Gazi nesprejemljive in bi morale imeti posledice. Po drugi strani pa je Evropska komisija izključila Izrael iz programa financiranja za inovativna tehnološka podjetja in start-upe. Kritiki trdijo, da te sankcije 'prizadevajo napačne', saj so v nasprotju s ciljem spodbujanja inovacij in sodelovanja v regiji. Ti ukrepi so del širših prizadevanj EU, da prisili Izrael k spoštovanju mednarodnega prava, kar pa povzroča razkol in polemike znotraj same EU.