Avstrijski festival v Salzburgu je doživel mešan sprejem, kjer je glasba na predstavi 'One Morning Turns into an Eternity' požela pohvale, medtem ko je bila režija Peterja Sellarsa označena kot 'grozen' poskus združitve treh ločenih del v glasbeno dramo, ki je delovala le kot 'poveličan koncertni program'. Po drugi strani je bil festival v Edinburghu na Škotskem pohvaljen zaradi prizadevanj Nicoli Benedetti, ki je z uporabo The Huba in sodelovanjem z Aga Khan Music Programme uspešno združila svetovne glasbenike. Njen pristop je razširil delo prejšnjih umetniških direktorjev in obiskovalcem ponudil tri koncerte.

Salzburški festivali so se soočili s kritikami in kontroverzami, saj je predstava »Le passé« prejela negativne ocene, zaradi česar so celo preventivno umaknili prodajo vstopnic za določene sedeže. Festival je bil tudi prizorišče incidenta, ko je šest pro-palestinskih aktivistov prekinilo otvoritveno slovesnost, pri čemer se je pojavil sum o sodelovanju nekdanje uslužbenke. Kljub temu je tenorist Jonas Kaufmann uspešno začel svoj nastop. Medtem pa je na Dunaju v okviru festivala ImPulsTanz koreograf Damien Jalet navdušil z delom »Thrice«, ki je bilo deležno pozitivnih kritik. Vzporedno s tem, je raziskava pokazala, da so menopavza še vedno tabu tema za Avstrijke.

Salzburške Festspiele so se znova znašle v središču pozornosti, tako z umetniškega kot tudi družabnega vidika. Predstava Juliena Gosselina, »So schnell stirbt die Seele nicht«, ki temelji na mračnem besedilnem kolažu Leonida Andrejeva, je navdušila kritike z mešanico začudenja in upanja. Poleg umetniškega programa pa so Festspiele, kot vsako leto, privabile številne 'prominente', med katerimi so letos izstopali predstavniki 'Türkisen' – očitno aluzija na politično stranko. Odprtje dogodka je sprožilo tudi razpravo o varnostnih ukrepih, vključno s predlogom o posebnih izkaznicah za vsakega gosta, kar je bilo primerjano celo s Stalinovimi časi.