Nove študije kažejo, da bi lahko mRNA cepiva, razvita za COVID-19, imela ključno vlogo pri razvoju "takojšnjih" cepiv proti raku. Raziskava je pokazala, da so imeli bolniki z nemaloceličnim pljučnim rakom in metastatskim melanomom, ki so poleg imunoterapije prejeli mRNA cepiva proti COVID-19, znatno izboljšano triletno stopnjo preživetja.

Slovaška analiza mRNA cepiv proti COVID-19 je pokazala, da cepiva vsebujejo le zanemarljive količine molekul DNA, ki so precej pod dovoljenimi mejami. Nasprotno pa nemška študija, kot poroča norveški portal Steigan.no, potrjuje prisotnost rakotvornih DNA onesnaževalcev v mRNA cepivih proti COVID-19. Nemški raziskovalci so prišli do teh ugotovitev med obsežno preiskavo poročil o nevarnih ravneh DNA onesnaženja v Pfizerjevih mRNA injekcijah proti COVID-19.

V Združenih državah Amerike in Evropi se nadaljujejo razprave in različni pristopi k cepljenju proti COVID-19. V Illinoisu je javno zdravstvo priporočilo cepljenje proti COVID-19 za vse odrasle, medtem ko na Švedskem priporočajo cepljenje le še za starejše od 75 let, rizične skupine nad 50 let in osebe z oslabljenim imunskim sistemom zaradi manjše nevarnosti resnih bolezni. Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) razmišlja o neodvisni oceni ravni DNK v cepivih proti COVID-19. V Oregonu je zvezno pritožbeno sodišče zavrnilo tožbo proti obveznemu testiranju na COVID v zdravstvu, ki je temeljila na verskih prepričanjih. Na Floridi pa potekajo prizadevanja za širšo uporabo ivermektina.