Mednarodni denarni sklad (IMF) je v torek zvišal napoved globalne gospodarske rasti za leto 2025 na 3 odstotke, kar je za 0,2 odstotne točke več od aprilske projekcije. Zvišanje pripisujejo močnejšim nakupom pred avgustovskim dvigom ameriških carin in znižanjem efektivne ameriške carinske stopnje. IMF je obenem pozval Združeno kraljestvo k dvema rezoma obrestnih mer do božiča, s čimer bi se te znižale s 4,25 na 3,75 odstotka. Opozoril je tudi, da se svetovno gospodarstvo sooča z velikimi tveganji, vključno z morebitnim ponovnim dvigom carin. Medtem so predsednik ZDA Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naznanila nov trgovinski sporazum med ZDA in EU, ki pa je sprožil val kritik po Evropi. Poljski premier Donald Tusk je opozoril, da bi Poljska zaradi novih ameriških carin na evropsko blago lahko izgubila približno 2,15 milijarde ameriških dolarjev.

Vodja enega največjih svetovnih skrbniških skladov, Ray Dalio, je posvaril pred nevarno finančno potjo Velike Britanije, ki je po njegovem mnenju ujeta v "zanko dolga". Z naraščajočimi gospodarskimi tveganji in javnimi financami, ki dosegajo 101 % BDP, naj bi bila država prisiljena v zmanjšanje porabe in dvig davkov.

Nove 15-odstotne carine, ki jih bodo ZDA uvedle na večino izvoza iz Evropske unije, predstavljajo veliko breme za dele nemškega gospodarstva, je dejal nemški gospodarski strokovnjak. Avtomobilski proizvajalec Audi je v prvi polovici leta zabeležil 37,5-odstotni padec dobička, kar pripisuje novim ameriškim carinam, stroškom prestrukturiranja in težavam na kitajskem trgu. Medtem ko nemška vlada poskuša biti optimistična glede carinskega dogovora, industrija izraža nezadovoljstvo. Na Irskem pa vlada zmeda glede tega, kateri irski izvoz bo zajet v nove tarife. Po drugi strani pa nekateri britanski politiki, kot je Jacob Rees-Mogg, poudarjajo, da je pristop Donalda Trumpa k pogajanjem in vodenju države, vključno z obiskom Škotske, postavil zgled za Združeno kraljestvo, zlasti pri obvladovanju pogajanj z EU.