Italijansko politično prizorišče je zaznamovano z več odmevnimi dogodki. Matteo Ricci, ki se je potegoval za položaj guvernerja Marke in kasneje za vodenje Demokratske stranke, se je znašel v preiskavi, kar mu povzroča politične težave in neprijetnosti, kot so pokazali tudi njegovi javni nastopi. Medtem pa v Milanu vlada kaos v županovi desnici, kjer stranke levosredinske koalicije medsebojno obračunavajo, kar kaže na razkroj zavezništev. Poleg tega pa so na dan prišle podrobnosti o finančnih nepravilnostih in sporih v združenju italijanskih sodnikov (ANM), kjer naj bi bilo zapravljenih skoraj 600 tisoč evrov za lobiranje proti reformi pravosodja, kar je povzročilo notranji konflikt med sodniki.

Gibanje Sumar je poudarilo, da je predložitev proračuna za predsednika vlade Sáncheza "demokratična obveznost". Medtem so katalonski socialisti (PSC) odgovorili stranki Esquerra, češ da se dogovori "izpolnjujejo in se bodo izpolnjevali", ter zavrnili možnost kršitve discipline PSOE pri zakonu o financiranju Katalonije, ki so ga napovedali republikanci.

Vodja španske Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo je napovedal, da bo septembra predstavil seznam zakonov, ki jih je sprejela vlada Pedra Sáncheza in ki jih bo PP po prevzemu oblasti odpravila. Med temi zakoni je omenjena tudi zakon o amnestiji. Feijóo je kritiziral tudi predsednika Kastilje-La Manče, Emilia Garcío-Pagea, ker ni glasoval proti katalonskemu "cupo" v kongresu in hkrati kritiziral financiranje Katalonije v medijih. Feijóo je prav tako ponovil svoja stališča glede imigracije, ki jih povezuje z varnostjo državljanov, pri čemer je trdil, da imajo volivci pravico do varne države, kjer prevladuje zakon. Na prvi seji novega nacionalnega izvršnega odbora PP je Feijóo poudaril pripravljenost stranke na volitve.