Povečani izdatki za obrambo in nova zakonodaja o celoletnem novačenju v Rusiji so po mnenju strokovnjakov znak priprave Moskve na "dolgotrajno vojno", ne le proti Ukrajini, temveč tudi proti Natu. Medtem ko digi24.ro to imenuje "skrito mobilizacijo", ziare.com govori o "maskirani mobilizaciji", kar nakazuje na vse bolj agresivno držo Kremlja in priprave na morebiten prihodnji konflikt z Evropo in državami članicami Nata.

Britanski strokovnjak za jedrsko energijo opozarja, da bi Rusija lahko uporabila jedrsko elektrarno v Zaporožju, največjo v Evropi, kot radioaktivno orožje, če bi se vojna v Ukrajini obrnila proti Kremlju. Sočasno je svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Nikolaj Patrušev, izjavil, da je Rusija pripravljena uporabiti jedrsko orožje v primeru invazije na kaliningrajsko regijo, kar bi po njegovih besedah pomenilo jedrsko vojno.

Analitiki ugibajo, da so se ključni premiki v mednarodnih odnosih začeli leta 2007/8 z govorom Vladimirja Putina v Münchnu, kjer je izpodbijal zahodno premoč. Sledile so ruske vojaške intervencije v Gruziji ter globalna ekonomska kriza, ki so po mnenju nekaterih napovedali vzpon Kitajske. Medtem pa iz Moskve prihaja zahteva po novih predsedniških volitvah v Ukrajini, preden bi bil podpisan mirovni sporazum z Rusijo. Po mnenju nekdanjega analitika Cie Larryja Johnsona naj bi mirovni sporazum podpisal novi ukrajinski predsednik, izvoljen na splošnih volitvah, ne pa trenutni predsednik Volodimir Zelenski.