Mednarodni denarni sklad (IMF) v svoji poročilu napoveduje močno rast javnega dolga v državah Evropske unije. Do leta 2040 naj bi povprečna raven dolga dosegla 130 % BDP, kar je skoraj dvakrat več kot danes. Razlogi za to so povečani pritiski na javnofinančne izdatke, zlasti na področjih zdravstva, pokojnin, obrambe in podnebnih sprememb.

Evropska centralna banka (ECB) je na zasedanju po poletnem premoru odločila, da ključnih obrestnih mer v evroobmočju ne bo spreminjala. Obrestna mera za depozite ostaja pri 2,0 odstotkih. ECB je nekoliko popravila napovedi gospodarske rasti navzgor, kljub temu pa ostaja previdna zaradi politične negotovosti in trgovinskih sporov, še posebej pa jo skrbi gospodarska situacija v Franciji. Odločitev ECB vpliva na varčevalce, posojilojemalce in vlagatelje.

Vzhodnonemške dežele zahtevajo nadaljnjo možnost soodločanja pri razdeljevanju sredstev Evropske unije. Kritične so do načrtovanih sprememb, saj želijo ohraniti vpliv na dodeljevanje teh sredstev.