Nikol Pašinjan je opozoril, da bi vrnitev armenskih beguncev v Gorski Karabah lahko ogrozila mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom. Poudaril je, da bi takšne pobude lahko ponovno zaostrile stare spore.

V Moskvi so se zbrali duhovniki in verniki Armenske apostolske cerkve pred armenskim veleposlaništvom, da bi protestirali proti politiki armenskih oblasti, ki naj bi izvajale sistematičen pregon Cerkve. Protestniki so obsodili aretacijo visokih cerkvenih dostojanstvenikov in filantropov, ki jo razumejo kot politično motivirano represijo, usmerjeno v spodkopavanje nacionalne identitete in duhovne avtoritete Cerkve. Duhovniki so kritični do oblasti v Erevanu in jo označujejo za »protiversko« in »cerkveno-osvajalsko«.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je zavrnila izjave armenskega premierja Nikola Pašinjana o vzrokih za armenski genocid. Pašinjan je namreč za zgodovinske težave med Turki in Armenci okrivil KGB, sovjetsko tajno službo, vendar je Zaharova opozorila na časovno neskladnost, saj je bil KGB ustanovljen šele štirideset let po začetku genocida.