V člankih se pojavljajo nove interpretacije dogodkov iz leta 1918. Eden od člankov poudarja, da je Črna gora takrat bila okupirana s strani srbskih trup, volitve pa niso bile legalne. Predlog tandema Stojović – Pižurica je označen kot učbeniški primer protizgodovinarstva, saj naj bi zanikal nasilno aneksijo, ki je bila priznana v uradnih dokumentih Kraljevine Črne gore. Stranka PES je bila označena za bjelaško-četniško partijo. Omenjena je tudi knjiga "Biti svoj" z intervjuji Momirja Bulatovića, o kateri bodo govorili Goran Petronijević, Mirko Đurić, Aleksandar Pavković in Želidrag Nikčević.

Poslanec Nove srbske demokracije (NSD) Jovan Vučurović je izjavil, da mora Črna gora ohraniti svoje dostojanstvo in zavrniti, kot je dejal, izsiljevanja in poniževanja, ki prihajajo iz Hrvaške. Dodal je, da Šarec in Picula ne moreta sprejeti dejstva, da so v črnogorski vladi predstavniki srbskega naroda.

Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je izjavil, da je Jadransko morje "tudi nemško", kar je sprožilo ostre odzive. Bivša premierka Jadranka Kosor je njegovo izjavo označila za kršitev ustave. Grlić Radman je kasneje pojasnil, da je izjavo podal v prenesenem pomenu, s čimer je želel poudariti evropski značaj Jadranskega morja.