Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je močno poostrila priseljensko politiko, kar vpliva predvsem na tuje študente in priseljence, ki iščejo višje izobraževanje v ZDA. Ukrepi vključujejo oteževanje pridobivanja vizumov za tuje študente, prizadet pa je tudi program 'Dreamers' in tisti, ki želijo delati v državi po diplomi. Vzporedno s tem so se povečale aretacije nedokumentiranih priseljencev s strani agencije ICE (Immigration and Customs Enforcement), kar je sprožilo kritike javnosti. ICE naj bi preoblikoval opredelitev pridržanja v odprto grožnjo, saj se priseljence brez pravnega statusa, ko so aretirani, zadržuje v priporu, dokler jih agencija ne deportira, z le redkimi izjemami. Ti ukrepi so del širše strategije za pospešitev deportacij in zaostritev nadzora nad priseljevanjem.

Ameriški republikanski senator John Kennedy iz Louisiane je po nedavnem streljanju v New Yorku predlagal ponovno uvedbo politike 'ustavi in preišči', trdeč, da imajo ZDA 'problem z idioti' in ne 'problem z orožjem'. Medtem se je nekdanji vodja agencije ICE (Immigration and Customs Enforcement) Tom Homan zagovarjal pred obtožbami o neupravičenih aretacijah priseljencev. Hkrati si je Trumpova administracija prizadevala, da bi Univerza Harvard v okviru poravnave plačala bistveno višjo kazen kot Univerza Columbia, ki je poravnala več zveznih preiskav z 200 milijoni dolarjev.

Pravosodno ministrstvo Donalda Trumpa si prizadeva odpraviti dogovor Flores Settlement Agreement iz leta 1997, ki ameriškim imigracijskim uradnikom nalaga, da morajo otroke migrante zadrževati v varnih in sanitarnih objektih. Kljub temu dogovoru se po sodnih zapisih otroci migranti še vedno zadržujejo v 'nevarnih in nehigieničnih' objektih. Istočasno administracija Trumpa sprejema novo taktiko, ki kaznuje priseljence, ki so skladni z zakonom in imajo največje možnosti za azil, saj na novo opredeljuje pridržanje kot odprto grožnjo.