Reprezentativna anketa med 2.000 zaposlenimi v Nemčiji, ki jo je naročilo karierno omrežje Xing, je pokazala, da si večina zaposlenih ne želi daljšega delovnega časa in meni, da to ni potrebno za gospodarstvo. Približno dve tretjini vprašanih je izrazilo nasprotovanje. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da daljši delovni čas ne pomeni nujno večje produktivnosti, temveč lahko vodi v stres, bolezni in zmanjšano učinkovitost. Zvezna vlada sicer preučuje možnost podaljšanja delovnega časa, kar bi teoretično lahko pomenilo do 73,5 ur dela na teden.

Raziskava nemškega sindikata je pokazala, da si večina zaposlenih želi delati manj ur na teden. Razlog za to je pogosto vpliv nadrejenih, saj želje zaposlenih glede delovnega časa pogosto niso usklajene z realnostjo.

Grški vladni predstavnik Pavlos Marinakis je napovedal cilj doseči 950 evrov minimalne plače in 1.500 evrov povprečne plače do leta 2027. Hkrati je poudaril rekordno število novih delovnih mest v zadnjih 25 letih. V Grčiji so delavci podjetja za digitalizacijo "Anybill" stavkali zaradi boljših delovnih pogojev in višjih plač, medtem ko so delavci v Intracom-Telecom stavkali zaradi zamude pri izplačilu julijskih plač. Na Cipru pa se nadaljuje stavka zaposlenih v podjetju Larnaca Public Transport zaradi nespoštovanja dogovora o 38-urnem delovnem tednu.