Združene države Amerike in Evropska unija so sklenile nov trgovinski dogovor, v okviru katerega se je EU zavezala k nakupu 750 milijard dolarjev vrednih ameriških energentov (nafte, zemeljskega plina in jedrskega goriva) v treh letih. Ta vsota več kot podvoji trenutni letni uvoz energentov iz ZDA v EU. Dogovor, ki ga je podprla Trumpova administracija, predvideva tudi 15-odstotne carine na večino blaga med ZDA in EU, s čimer se je izognil grožnji trgovinske vojne. Kljub temu so se trgi odzvali zadržano, saj vlagatelji pričakujejo objavo zaslužkov podjetij in sestanek centralne banke. Medtem ko so nekateri dogovor označili za pomemben uspeh, drugi izražajo skepso glede njegove stabilnosti in potencialnih posledic na inflacijo ter dolžniške trge ZDA.

ZDA in Kitajska so se sestali v Stockholmu, da bi podaljšali trgovinsko premirje pred avgustovskim rokom. Južna Koreja je predlagala naložbeni paket v ladjedelništvo ZDA, imenovan "Make American Shipbuilding Great Again". Japonska je potrdila 550 milijard dolarjev vredno naložbeno pobudo v ZDA za zmanjšanje carin na japonske izvoze, pri čemer bo delež lastništva znašal le 1-2%.

Administracija predsednika Trumpa je sklenila trgovinski dogovor z Evropsko unijo, s čimer se je izognila grozečim 30-odstotnim carinam na evropsko blago, namesto tega pa so bile določene približno 15-odstotne uvozne dajatve. V zameno naj bi Evropa kupila za sto milijard dolarjev ameriške energije. Trump je medtem napovedal splošno carino v višini 15-20 % za večino držav, ki ne sklenejo ločenih trgovinskih sporazumov z ZDA. Kanadski trgovinski pogovori z ZDA so v intenzivni fazi, saj se države poskušajo izogniti carinam. Hkrati pa se pojavlja tudi predlog zakona, ki bi ameriškim družinam zagotovil povračilo carinskih dajatev v višini najmanj 600 dolarjev. Medtem je avstralski dolar (AUD/USD) padel, saj močan ameriški dolar in pričakovanja glede ameriške centralne banke (Fed) vplivajo na tečaj.