Italijanski predsednik Sergio Mattarella je večkrat poudaril, da je treba nujno reševati vprašanje nizkih plač v Italiji, saj te potiskajo družine pod prag revščine in silijo mlade v emigracijo. Opozoril je, da mora delo zagotavljati dostojno plačilo, skladno z ustavo. V Španiji pa se gradbeni sektor sooča s pomanjkanjem delavcev, kljub visokim plačam, kar ovira izvedbo projektov.

Španski ekonomist Javier Díaz-Giménez je izjavil, da so življenja z nizkimi plačami in visokimi stroški še vedno "izjemna", kar je sprožilo razprave o frustracijah delavcev zaradi stagnirajočih plač ob naraščajočih cenah. Hkrati pa se v Španiji pojavljajo razprave o tem, kako se BDP deli med delo in kapital, pri čemer nekateri poudarjajo, da imajo podjetja dovolj prostora za zvišanje plač, saj dosegajo visoke dobičke.

Reprezentativna anketa med 2.000 zaposlenimi v Nemčiji, ki jo je naročilo karierno omrežje Xing, je pokazala, da si večina zaposlenih ne želi daljšega delovnega časa in meni, da to ni potrebno za gospodarstvo. Približno dve tretjini vprašanih je izrazilo nasprotovanje. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da daljši delovni čas ne pomeni nujno večje produktivnosti, temveč lahko vodi v stres, bolezni in zmanjšano učinkovitost. Zvezna vlada sicer preučuje možnost podaljšanja delovnega časa, kar bi teoretično lahko pomenilo do 73,5 ur dela na teden.