Ameriško zunanje ministrstvo predvideva, da se je Bela hiša pripravljena spopasti z morebitnimi posledicami sekundarnih sankcij proti ruski naftni trgovini. Hkrati je Kitajska zavrnila zahteve ZDA po opustitvi uvoza ruske nafte, pri čemer se sklicuje na načelo energetske suverenosti. Peking namerava nadaljevati z uvozom ruskih energentov, kar so potrdili tudi med pogovori med ameriškim finančnim ministrom Scottom Bessentom in kitajskimi uradniki.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo carin na indijsko blago v višini do 25 % in grozil s kaznimi državam, ki kupujejo rusko nafto in plin, da bi oslabil financiranje vojne v Ukrajini. Senat ZDA je predlagal vključitev sklada za podporo Ukrajini v obrambni proračun, kjer naj bi stroške krili zavezniki. Trump je podpisal tudi odlok o prekinitvi brezcarinskega uvoza določenih blagovnih znamk v ZDA. Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je na Trumpove grožnje z uvedbo carin odgovoril, da bo Brazilija poiskala druge trgovinske partnerje. Trump je prav tako podpisal trgovinski sporazum z Južno Korejo, ki vključuje 350 milijard dolarjev naložb in nakup 100 milijard dolarjev utekočinjenega zemeljskega plina. Medtem je vodja britanske stranke Reform UK, Nigel Farage, kritiziral demokratskega kongresnika Jamiejem Raskina zaradi njegovih pripomb o Trumpu, predsednik senatnega odbora za oborožene sile Roger Wicker pa bo avgusta vodil delegacijo ameriškega kongresa na Tajvan.

Donald Trump je izrazil dvom o učinkovitosti svoje metodologije pritiska na Rusijo in ni prepričan, ali bo uvedba carin na rusko blago pripomogla k rešitvi konflikta v Ukrajini. Potrdil je tudi, da bo Indiji uvedel 25-odstotne carine od 1. avgusta, in sicer zaradi nakupov ruske nafte in orožja ter visokih carin, ki jih Indija nalaga drugim državam. Trump je omenil tudi vpliv svoje žene Melanie na njegovo stališče do Rusije, saj je Melania naklonjena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.