Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je zanikal trditve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da v Gazi ni lakote, rekoč, da je sam videl dokaze o lakoti. Netanjahu je trditve o lakoti v Gazi označil za "nesramno laž". Medtem so izraelske organizacije za človekove pravice, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice-Izrael (PHRI), obtožile izraelsko vlado "genocida" v Gazi. Več kot tisoč rabinov in judovskih učenjakov po svetu je Izrael obtožilo uporabe lakote kot vojnega orožja v Gazi in zahtevalo konec blokade. Netanjahu je napovedal "taktične prekinitve" za vstop humanitarne pomoči, vendar ob tem obtožil Hamas manipulacije s številkami in ustvarjanja "percepcije krize". Medtem so se pojavili tudi načrti izraelskega Kneseta za "okupacijo Gaze" in "preselitev Gazancev".

Kuba je v Združenih narodih ponovno poudarila svojo podporo palestinski zadevi in se zavzela za trajen, pravičen in splošen mir na Bližnjem vzhodu v skladu z mednarodnimi resolucijami. Hkrati je Španija prek svojega zunanjega ministra Joséja Manuela Albaresa v ZN podprla vzpostavitev palestinske države, poudarjajoč rešitev dveh držav (izraelske in palestinske) kot "edino možno pot do miru".

Približno petnajst zahodnih držav je pozvalo mednarodno skupnost, naj utre pot za globalno priznanje palestinske države, medtem ko je Združeno kraljestvo napovedalo, da bo Palestino priznalo septembra, če Izrael ne bo izpolnil določenih pogojev. Premier Keir Starmer je potrdil to namero. Družine izraelskih talcev, ujetih v Gazi, so izrazile nasprotovanje tej nameri Francije in Združenega kraljestva, češ da bi to pomenilo nagrajevanje terorizma.