Ameriški predsednik Trump je predlagal strategijo globalnih osnovnih carin, s katero želi trajno preusmeriti gospodarsko politiko v smeri ekonomskega nacionalizma, spodbuditi ameriško proizvodnjo in pritiskati na države k sklenitvi ugodnih trgovinskih sporazumov. Po novem trgovinskem sporazumu med ZDA in EU so bile uvedene 15-odstotne carine na evropski uvoz in sklenjen dogovor o 600 milijardah dolarjev investicij. Medtem se je ameriški tehnološki velikan Apple prvič odločil za zaprtje ene izmed svojih trgovin na Kitajskem, kar je pripisal padcu lokalne prodaje, ki jo je poslabšala eskalacija trgovinskih napetosti med Washingtonom in Pekingom. Pogovori med ZDA in Kitajsko o podaljšanju trgovinskega premirja so se nadaljevali in strani sta se strinjali o nadaljevanju pogovorov glede carin.

Administracija predsednika Trumpa je sklenila trgovinski dogovor z Evropsko unijo, s čimer se je izognila grozečim 30-odstotnim carinam na evropsko blago, namesto tega pa so bile določene približno 15-odstotne uvozne dajatve. V zameno naj bi Evropa kupila za sto milijard dolarjev ameriške energije. Trump je medtem napovedal splošno carino v višini 15-20 % za večino držav, ki ne sklenejo ločenih trgovinskih sporazumov z ZDA. Kanadski trgovinski pogovori z ZDA so v intenzivni fazi, saj se države poskušajo izogniti carinam. Hkrati pa se pojavlja tudi predlog zakona, ki bi ameriškim družinam zagotovil povračilo carinskih dajatev v višini najmanj 600 dolarjev. Medtem je avstralski dolar (AUD/USD) padel, saj močan ameriški dolar in pričakovanja glede ameriške centralne banke (Fed) vplivajo na tečaj.

Trgovinske delegacije ZDA in Kitajske so se ponovno sestale na drugem dnevu pogovorov, pri čemer je glavno pričakovanje podaljšanje obstoječega premirja, ki se izteče 12. avgusta. Kitajska naj bi sprejela višje carine. Medtem so se višji trgovinski uradniki Kitajske in ZDA pogovarjali na Švedskem. Ločeno bi lahko imel morebitni trgovinski sporazum med EU in ZDA nepričakovanega zmagovalca v Združenem kraljestvu.