Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na indijske izdelke, ki so začele veljati 1. avgusta, in hkrati opozoril na kazni za države, ki trgujejo z Rusijo. Trump je poudaril, da se rok za uvedbo carin ne bo podaljšal. Trumpova administracija je ocenila, da bi carine lahko zmanjšale globalne emisije CO2 za le 0,3 % do leta 2025. V kontekstu carin se je omenjala tudi usoda tovarne oblačil v Lesotu, ki je prenehala z delovanjem. Medtem so se pojavila poročila o kontroverzni predelavi katarskega letala za Trumpa, ki bi stala milijardo dolarjev, kar je sprožilo pomisleke glede zaposlitev in preiskave ameriško-katarskih poslovnih vezi. Poročali so tudi o Trumpovem intervjuju s kandidati za štirizvezdne generale, njegovem razočaranju nad ključnim svetovnim vodjo, ki ga je nekoč hvalil, ter otvoritvi novega golf igrišča v Aberdeenu.

Visoko sodišče v Londonu je presodilo, da ima propalestinska protestna skupina Palestine Action pravico izpodbijati odločitev britanske vlade, da jo prepove kot teroristično skupino. Soprofundatorica skupine, Huda Ammori, je dobila dovoljenje sodnika Martina Chamberlaina za sprožitev pravnega postopka proti prepovedi, ki je bila izdana v skladu z zakoni proti terorizmu.

Pravosodno ministrstvo Donalda Trumpa si prizadeva odpraviti dogovor Flores Settlement Agreement iz leta 1997, ki ameriškim imigracijskim uradnikom nalaga, da morajo otroke migrante zadrževati v varnih in sanitarnih objektih. Kljub temu dogovoru se po sodnih zapisih otroci migranti še vedno zadržujejo v 'nevarnih in nehigieničnih' objektih. Istočasno administracija Trumpa sprejema novo taktiko, ki kaznuje priseljence, ki so skladni z zakonom in imajo največje možnosti za azil, saj na novo opredeljuje pridržanje kot odprto grožnjo.