Novi čezatlantski trgovinski sporazum med ZDA in EU je bil deležen kritik zaradi neuravnoteženosti in nerealističnih ciljev, zlasti glede napovedanega nakupa ameriškega plina in nafte v vrednosti 750 milijard dolarjev, kar so analitiki in uradniki označili za praktično nedosegljivo. Kritiki so poudarili, da sporazum omogoča Washingtonu zvišanje carin na evropsko blago, medtem ko se je EU zavezala k nakupu več ameriških izdelkov. Nekateri komentatorji so opisali dejanja Evropske unije kot kapitulacijo in podrejenost ameriškim interesom, kar je EU pripeljalo do katastrofe, potem ko jo je že predhodno povozil Trumpov carinski valjar.

Romunija in Bolgarija sta med devetimi državami članicami EU, ki so izrazile interes za pridobitev posojil iz instrumenta 'Akcija za varnost za Evropo' (SAFE), vrednega 150 milijard evrov. Romunija je napovedala, da bo Evropski komisiji poslala predloge za program SAFE, ki vključujejo pristanišče Constanța in dve avtocesti. Bolgarija je prav tako uradno zaprosila za posojila iz istega sklada, namenjenega krepitvi evropske varnosti.

Evropska unija in Združene države Amerike so napovedale okvirni sporazum o trgovini in carinah, ki vključuje evropske nakupe ameriških energentov v vrednosti 750 milijard dolarjev in dodatne investicije v višini vsaj 600 milijard dolarjev. Analitiki in strokovnjaki izražajo skepticizem glede dosegljivosti teh ambicioznih ciljev, saj so številke označili za "popolnoma nerealistične". Japonska naj bi se iz podobnega dogovora že umaknila. Medtem ko nekateri sporazum vidijo kot koristnega za ZDA, ki pridobijo podrejenega, a bogatega gospodarskega partnerja, ga drugi, vključno z italijansko premierko Meloni, pozdravljajo kot dosežek dialoga. Vendar pa nekatera združenja delodajalcev zavzemajo nasprotno stališče.