Donald Trump je predlagal strategijo globalnih osnovnih carin, kar nakazuje trajen premik k ekonomskemu nacionalizmu z namenom spodbujanja ameriške proizvodnje in pritiska na države za ugodne trgovinske dogovore. Medtem ko je Trumpova administracija napovedala 15-odstotne carine na evropski uvoz in investicijski dogovor v vrednosti 600 milijard dolarjev z EU, so se pojavili predlogi za 'tarifne rabate' oziroma povratna nakazila. Te poteze poudarjajo prizadevanja ZDA za ponovno opredelitev mednarodnih trgovinskih odnosov.

Predsednik Donald Trump je ob bližajočem se roku za uvedbo novih carin napovedal 25-odstotne carine na uvoz iz Indije, kar je presenetilo proizvajalce pametnih telefonov. To je storil zaradi povezav Indije z Rusijo, s čimer je pritisnil na indijskega premierja Modija. Hkrati je kritiziral indijsko in rusko gospodarstvo ter ju označil za 'mrtvi'. Trump je podpisal tudi izvršni ukaz za uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz iz Brazilije in napovedal nov trgovinski sporazum z Južno Korejo. Kljub temu so se pojavila upanja v avtomobilskem sektorju Kanade, da bo trgovinski sporazum z ZDA vključeval izjeme. Trump je želel vzpostaviti nov globalni trgovinski red, vendar se je zaradi pritiska borznih in obvezniških trgov moral umakniti od izolacije Kitajske.

Komisar FCC je opozoril, da kampanja 'cenzure in nadzora' Donalda Trumpa ogroža svobodo tiska. Medtem ko je FCC odobril združitev Paramounta in Skydancea, kar je sprožilo razpravo o prvem amandmaju in vplivu Trumpove administracije, se postavlja tudi vprašanje vpliva morebitnih Trumpovih tarif na EU. Strokovnjaki menijo, da bi Trumpov trgovinski sporazum z EU lahko zvišal cene blagovnih znamk zdravil v ZDA, vključno z zdravili Ozempic in Wegovy. Senator Josh Hawley (R-Mo.) pa je predlagal zakonodajo za 'carinske rabate', ki bi ameriškim državljanom omogočili, da 'izkoristijo bogastvo', ustvarjeno s tarifami.