Vojna v Gazi traja že skoraj dve leti, kar povečuje pritisk na izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da jo konča. V Izraelu potekajo množične demonstracije za osvoboditev talcev. Francoski predsednik Emmanuel Macron je Netanjahuja pozval k prekinitvi vojne, pri čemer je opozoril, da ta Izrael izpostavlja sramoti. Macron je tudi zavrnil Netanjahujeve obtožbe o 'nedejavnosti' Francije v boju proti antisemitizmu in poudaril, da so te obtožbe žaljive za celotno Francijo. Medtem pa Netanjahu kljub mednarodnim kritikam vztraja pri popolnem izraelskem nadzoru nad Gazo.

Benjamin Netanjahu je zavrnil obtožbe o stradanju v Gazi kot "globalno kampanjo laži" in napovedal, da bo Izrael "dokončal delo" proti Hamasu, kar pomeni nadaljevanje vojaških operacij v Gazi. Obenem je zanikal načrte o okupaciji Gaze in krivdo za humanitarno krizo pripisal Hamasu. Kritiziral je tudi evropske načrte o priznanju palestinske države. Škotski Zeleni so pozvali Keirja Starmerja, naj izžene izraelsko veleposlanico Tzipi Hotovely. Netanjahu je tudi napovedal možno tožbo proti New York Timesu zaradi objave fotografije, ki naj bi lažno prikazovala stradajočega palestinskega otroka. Madžarski premier je izjavil, da je zavzetje mesta Gaza najhitrejša pot do konca vojne.

Izrael se sooča s kritikami in obtožbami zaradi svojih dejanj v Gazi. Peter Steiniger iz Neues Deutschlanda izpostavlja umore novinarjev, medtem ko kardinal Pizzaballa opozarja na »vrata pekla«, ki jih je Izrael odprl v Gazi. Pravoslavni in katoliški duhovniki se odločajo ostati v Gazi kljub ofenzivi, L'Humanité pa kritizira Evropsko unijo zaradi pasivnosti ob domnevni izraelski genocidni politiki. Različni viri tako opozarjajo na hudo humanitarno situacijo in nesorazmerne ukrepe v konfliktu.