Reprezentativna anketa med 2.000 zaposlenimi v Nemčiji, ki jo je naročilo karierno omrežje Xing, je pokazala, da si večina zaposlenih ne želi daljšega delovnega časa in meni, da to ni potrebno za gospodarstvo. Približno dve tretjini vprašanih je izrazilo nasprotovanje. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da daljši delovni čas ne pomeni nujno večje produktivnosti, temveč lahko vodi v stres, bolezni in zmanjšano učinkovitost. Zvezna vlada sicer preučuje možnost podaljšanja delovnega časa, kar bi teoretično lahko pomenilo do 73,5 ur dela na teden.

Prometni nadzorniki so vse pogosteje izpostavljeni žalitvam in grožnjam, zaposleni pa se soočajo z naraščajočo agresijo na delovnem mestu. Število prijav se je v zadnjih letih povečalo, zato inšpekcija dela preverja, ali delodajalci dovolj storijo za zaščito svojih zaposlenih.

V Združenih državah Amerike se je konkurenca za oddaljena delovna mesta močno povečala, saj mnoga podjetja zahtevajo vrnitev zaposlenih v pisarne. Hkrati je Portland State University (PSU) zmanjšala število zaposlenih po pospešenem povratku na delo v pisarne, kar je presenetilo nekatere zaposlene, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi hitre spremembe politike dela.