Finančni ministri baltskih držav, Latvije, Litve in Estonije, so podpisali skupno pismo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), v katerem so pozvali k nadaljevanju in razširitvi sodelovanja pri krepitvi regionalnega kapitalskega trga. To dejanje kaže na poglobljeno sodelovanje med baltskimi državami, kar je nova informacija, ki ni bila prisotna v prejšnjem povzetku.

Nemška vlada je potrdila osnutek proračuna za leto 2026, ki vključuje rekordno zadolževanje in visoke izdatke, medtem ko je finančni minister Lars Klingbeil opozoril, da bo po letu 2027, ko se pričakuje finančna vrzel v višini 172 milijard evrov do leta 2029, nujen oster varčevalni načrt. Klingbeil je omenil možnost povišanja davkov in poudaril, da bodo potrebni drastični rezi, tudi na področju pokojnin. Kljub temu, da je Klingbeil zagovarjal zadolževanje kot spodbudo za rast, se pričakujejo resne finančne težave in neizogibni varčevalni ukrepi, ki bodo vplivali na vse resorje in državljane. Medtem se Brandenburg zavzema za hitro izvedbo infrastrukturnega paketa v višini treh milijard evrov, vlada pa je tudi napovedala povečanje sredstev za filmsko industrijo od leta 2026 dalje.

Össur Skarphéðinsson, nekdanji zunanji minister, je ostro kritiziral izjave Guðlauga Þórja Þórðarsona, poslanca in nekdanjega zunanjega ministra, o prošnji Islandije za članstvo v Evropski uniji. Skarphéðinsson trdi, da je Þórðarson namerno podajal napačne informacije v intervjuju za oddajo Morgunglugginn na Ráð 1, kjer ga je, po besedah Skarphéðinssona, novinar Helgi Seljan povsem 'raztrgal' in 'olupil kot star krompir'. Incident je pritegnil precejšnjo pozornost, saj je Þórðarson, skupaj z drugimi poslanci opozicije, v preteklih dneh trdil, da je islandska prošnja za članstvo v EU potekala neustrezno.