Nemško vrhovno sodišče se je ukvarjalo z vprašanjem legitimnosti uporabe programov za blokiranje oglasov, t.i. 'adblockerjev'. Ti programi, ki so v uporabi med številnimi uporabniki, jim omogočajo, da se izognejo nadležnim spletnim oglasom, hkrati pa spletnim stranem zmanjšujejo pomembne prihodke. Vprašanje je sprožilo razpravo o ravnotežju med uporabniško izkušnjo in finančno vzdržnostjo spletnih portalov.

Po dogovoru med EU in ZDA glede carin, ki je bil dosežen v ponedeljek, nemška podjetja izražajo zaskrbljenost. Čeprav je bil sporazum sprva sprejet z olajšanjem, se je to hitro spremenilo v nelagodje, saj dogovor ni izpolnil pričakovanj. Nemški kancler Merz je priznal, da bo kompromis povzročil težave nemškemu gospodarstvu, vključno z morebitno višjo inflacijo, in dodal, da »očitno ni bilo mogoče doseči več«. Zlasti v zvezni deželi Hessen, nemški deželi, so podjetja opozorila na posledice, kot so višje cene in otežen trgovanje z najpomembnejšim tujim trgom. Najbolj so prizadete strojna, kemična in farmacevtska industrija.

Avstrijski regulator E-Control je predstavil načrte, po katerih naj bi bili stroški omrežnine za oddajo električne energije iz fotovoltaičnih (PV) sistemov v omrežje od leta 2027 zelo nizki, ocenjeni v »majhno centnem območju«. To naj ne bi ogrozilo ekonomske učinkovitosti PV sistemov, kar je zagotovil tudi Alfons Haber iz E-Controla. Vladni načrti so predhodno sprožili precej kritik, med drugim so Zeleni napovedali, da se bodo »postavili po robu«. Netnina za vnos elektrike bo uvedena najprej v začetku leta 2027 in ne bo enaka kot netnina za porabo električne energije. Kljub napovedim o nizkih stroških ostaja možnost pravnih sporov v primeru sprememb cen.