Evropska komisija razmišlja o ukinitvi dostopa Izraela do sredstev EU za tehnološka zagonska podjetja zaradi humanitarne krize v Gazi. Nizozemski premier Dick Schoof je izraelskega predsednika Yitzhaka Herzoga obvestil o morebitnih sankcijah, če Izrael ne bo dovolil več humanitarne pomoči v Gazo. Medtem so ZDA konferenco o rešitvi dveh držav, ki sta jo vodili Savdska Arabija in Francija, označile za 'propagandno potezo', saj menijo, da odločitev francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju palestinske države 'spodkopava' ameriško diplomacijo. V Združenem kraljestvu bo premier Starmer sklical nujno sejo kabineta glede Gaze, da bi določil pot do miru.

Velika Britanija, po vzoru Francije, razmišlja o priznanju Palestine, vendar želi Izraelu dati priložnost, da to prepreči. Medtem so se pojavile informacije, da Izrael še vedno preučuje možnost izgona Palestincev iz Gaze, pri čemer naj bi se pogovarjali o »premestitvi« v Libijo, Indonezijo, Egipt ali Etiopijo. Vodja Mossada naj bi se glede tega že posvetoval z ameriškimi uradniki.

Načrti Združenega kraljestva in Francije za priznanje palestinske države so naleteli na mešane odzive in sprožili razprave o njihovih motivih in dejanskem vplivu na mirovni proces. Medtem ko nekateri menijo, da je odločitev britanskega premierja Keirja Starmerja 'zgodovinska', se pojavljajo dvomi o njenih vzrokih, saj naj bi jo gnala 'šibkost in ne moč'. Kritiki poudarjajo, da bi lahko priznanje, namesto da bi pospešilo mir, celo povzročilo nazadovanje. Priznanje Palestine s strani Velike Britanije, ki bi se lahko zgodilo septembra, je odvisno od pogojev, ki so za Izrael nepremostljivi, kar povzroča kritike znotraj in zunaj države. Francoski predsednik Macron je medtem svoje priznanje Palestine predstavil kot 'močno dejanje'. Kljub temu, da je Palestino kot državo priznalo že 148 od 193 držav članic ZN, mnogi opozarjajo, da ima to predvsem simbolično vrednost, saj Palestina nima nadzora nad lastnim ozemljem.