Evropska unija ostaja zavezana svojemu načrtu o postopnem prenehanju uvoza ruske nafte do leta 2028, kljub pritiskom, naj bi ta rok premaknili. Madžarska in Slovaška uvozita približno 200.000–250.000 sodčkov ruske nafte dnevno, kar predstavlja približno 3 odstotke povpraševanja po nafti v EU. Prihodki od goriv so pomagali Moskvi financirati vojno, zato EU želi zmanjšati svojo odvisnost od ruskih energentov.

Nemški vicekancler Lars Klingbeil je pozval k popolni ustavitvi dobav ruskega jekla v države Evropske unije. Nemčija želi s tem zaščititi svojo industrijo in izvajati pritisk na Rusijo zaradi vojne v Ukrajini.

Priprave na vrh Evropske unije, ki bo 1. oktobra, potekajo v znamenju naraščajočih napetosti, medtem ko Švedska krivi Rusijo za prelete dronov nad skandinavskimi letališči pred vrhom EU v Köbenhavnu. Švedski premier Ulf Kristersson je izrazil prepričanje, da je Rusija verjetno odgovorna za te aktivnosti, ki jih je označil kot poskus pošiljanja sporočila državam, ki podpirajo Ukrajino. Hkrati je nemški zunanji minister Johan Vadeful v Varšavi pozval NATO k hladnokrvnosti pri obrambi zračnega prostora, v katerega vse pogosteje vdirajo ruski droni in bojna letala, da bi se izognili eskalaciji spopada v Ukrajini.