Združene države Amerike in Evropska unija so dosegle dogovor v carinskem sporu, vendar podrobnosti še niso povsem znane. Ta dogovor bo imel pomembne posledice za nemške proizvajalce avtomobilov, kot so Mercedes, Audi in drugi, še posebej zaradi dodatnega sporazuma, ki je bil naknadno dodan. Težave so nastale kljub znižanju napovedanih carin s 30 na 15 odstotkov, kar je prineslo le kratkotrajno olajšanje avtomobilski industriji. Medtem ko je bil sporazum sprva predstavljen kot uspeh, se postavlja vprašanje, ali je to resnično zmaga ali poraz za EU, še posebej glede na negativne posledice za nemško gospodarstvo.

Po dogovoru med EU in ZDA glede carin, ki je bil dosežen v ponedeljek, nemška podjetja izražajo zaskrbljenost. Čeprav je bil sporazum sprva sprejet z olajšanjem, se je to hitro spremenilo v nelagodje, saj dogovor ni izpolnil pričakovanj. Nemški kancler Merz je priznal, da bo kompromis povzročil težave nemškemu gospodarstvu, vključno z morebitno višjo inflacijo, in dodal, da »očitno ni bilo mogoče doseči več«. Zlasti v zvezni deželi Hessen, nemški deželi, so podjetja opozorila na posledice, kot so višje cene in otežen trgovanje z najpomembnejšim tujim trgom. Najbolj so prizadete strojna, kemična in farmacevtska industrija.

Avstrijski regulator E-Control je predstavil načrte, po katerih naj bi bili stroški omrežnine za oddajo električne energije iz fotovoltaičnih (PV) sistemov v omrežje od leta 2027 zelo nizki, ocenjeni v »majhno centnem območju«. To naj ne bi ogrozilo ekonomske učinkovitosti PV sistemov, kar je zagotovil tudi Alfons Haber iz E-Controla. Vladni načrti so predhodno sprožili precej kritik, med drugim so Zeleni napovedali, da se bodo »postavili po robu«. Netnina za vnos elektrike bo uvedena najprej v začetku leta 2027 in ne bo enaka kot netnina za porabo električne energije. Kljub napovedim o nizkih stroških ostaja možnost pravnih sporov v primeru sprememb cen.