V Berlinu se preiskujejo sumi korupcije, saj naj bi uslužbenci Landesamta za priseljevanje (LEA) v zameno za podkupnine podeljevali nemško državljanstvo. Hkrati se izpostavlja, da LEA pospešeno izdaja nemške potne liste, s ciljem 40.000 naturalizacij v tekočem letu, pri čemer je odobrenih skoraj 99 odstotkov vlog. To pomeni, da se v povprečju vsakih 13 minut naturalizira en tujec.

Druga podpredsednica Evropske komisije, španska socialistka Teresa Ribera, je izrazila šok nad humanitarno krizo v Gazi, primerjala jo je z Varšavskim getom in osvoboditvijo Auschwitza. Obžaluje razdeljenost EU glede pritiska na Izrael, kar je prvič, da je tako visok predstavnik EU uporabil tovrstne primerjave. Medtem je Hamid Dabashi z univerze Columbia v članku za Brave New Europe kritiziral nemško vlado, predvsem kanclerja Olafa Scholza, zaradi podpore izraelskim operacijam, ki jih Dabashi označuje za 'umazano delo'. Po njegovem mnenju to razkriva orientalistične korenine nemškega 'genocidnega cionizma', ki temelji na islamofobiji in kolonialni dominaciji na Bližnjem vzhodu.

Štirim članom češke Komunistične stranke (KSČM), ki so se vračali iz Rusije, Latvija ni dovolila vstopa v državo, vendar so kljub temu uspeli vstopiti v schengensko območje Evropske unije. Slovenski mediji o tem poročajo s sklicevanjem na češke vire. Češko ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo, da so se štirje komunisti že nahajali v schengenskem prostoru, čeprav niso mogli prečkati meje z Latvijo. Stranka je pred tem sporočila, da naj bi bila četverica v Rusiji zaradi dogodkov, povezanih s člani stranke.