Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ob podpori Združenih držav Amerike napovedal ostre ukrepe proti državam, ki so priznale Palestino. Izraelski analitiki menijo, da ravno Netanyahu s svojim delovanjem pospešuje ustanovitev palestinske države, saj so po priznanju s strani držav, kot so Velika Britanija, Kanada, Avstralija in Portugalska, razmere za to še bolj zrele. Kljub jezi zaradi priznanja Palestine s strani zaveznikov, pa ima Netanyahu omejene možnosti odziva, da ne bi ogrozil sporazuma, ki ga podpira Trump.

Govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v Generalni skupščini Združenih narodov je sprožil proteste, zaradi katerih so delegati zapustili dvorano. Netanjahu je v govoru trdil, da Izrael ni povzročil stradanja v Gazi, čeprav se je s tem sam hvalil. Kritike so se pojavile tudi glede razmerja med civilnimi žrtvami in borci v Gazi, ki naj bi bilo po nekaterih ocenah precej višje od Netanjahujevih navedb. Izraelska vojska je izvedla ofenzivo v Gazi, pri čemer je bilo ubitih skoraj 60 ljudi.

Armenski premier Nikol Pašinjan je zavrnil izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o armenskem genocidu. Netanjahujeve izjave so sprožile odzive tudi v Turčiji. Hkrati se v Izraelu krepijo protesti proti Netanjahuju zaradi spornega ravnanja in nezmožnosti dosega dogovora o izpustitvi talcev. Demonstranti zahtevajo njegovo odstopitev, medtem ko Economist ocenjuje, da je Netanjahuju najbolj pomembno lastno politično preživetje.