Nedavni carinski dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki znižuje carine na evropsko blago v ZDA s 30 na 15 odstotkov, je sprožil razprave o morebitni krepitvi evropske odvisnosti od ZDA, zlasti na področju oborožitve. Čeprav dogovor predstavlja znižanje carin, se pojavljajo vprašanja, kako se Evropa s tem dogovorom uvršča v primerjavi z drugimi trgovinskimi partnerji ZDA, kot sta Velika Britanija in Japonska. Kritiki izražajo zaskrbljenost, da bi tovrstni dogovori lahko zacementirali preusmeritev evropskih sredstev v ameriško vojaško industrijo, namesto v razvoj lastnega obrambnega sodelovanja znotraj EU.

Navdušenje na evropskih borzah glede trgovinskega dogovora med ZDA in EU je hitro izginilo, kar je povzročilo padec delnic, kljub temu da so se delnice AEX zaradi čipov povzpele. Medtem ko so nekateri pozdravili končanje carinskega spora, so se pojavile kritike, da je EU plačala visoko ceno in je bila prisiljena v neugodne koncesije. Zlasti uvoz fosilnih goriv v Evropo je naletel na ogorčenje. Dogovor je bil označen kot "pokvarjen kompromis" in je sprožil razpravo o prihodnosti pravilno utemeljene trgovinske politike.

Finančni ministri baltskih držav, Latvije, Litve in Estonije, so podpisali skupno pismo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), v katerem so pozvali k nadaljevanju in razširitvi sodelovanja pri krepitvi regionalnega kapitalskega trga. To dejanje kaže na poglobljeno sodelovanje med baltskimi državami, kar je nova informacija, ki ni bila prisotna v prejšnjem povzetku.