Mednarodni denarni sklad (IMF) je zvišal napovedi globalne gospodarske rasti, saj učinki ameriških carin niso bili tako močni, kot so sprva pričakovali. IMF je tudi svetoval Banki Anglije, naj v letu 2025 zniža obrestne mere vsaj dvakrat, da bi spodbudila gospodarstvo Združenega kraljestva.

Kljub prvotnemu sprejetju carinskega dogovora med ZDA in EU, je prihodnost le-tega še vedno negotova, saj spor glede ameriških carin na uvoz iz EU ni bil v celoti rešen. Za EU je bil dogovor kljub visoki ceni edina alternativa, saj bi bila carinska vojna z ZDA brezupna. Dogovor je bil označen kot izbira med 'slabšim' in 'še slabšim', saj je bilo ugotovljeno, da čeprav je politični pristop Donalda Trumpa napačen, to ne pomeni, da je napačen tudi ekonomsko. Vendar pa je energetski del dogovora med EU in ZDA, ki vključuje obljubo EU o nakupu za 750 milijard dolarjev nafte in plina od ZDA do konca Trumpovega drugega mandata, naletel na splošno skepso. Strokovnjaki in mediji so ga označili za »nerealističnega«, »nemogočega« in »PR-trik«, saj EU ne more neposredno kupovati energije, temveč to počnejo podjetja, ki pa takšnih količin ne potrebujejo.

Nedavni dogovor o carinah med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki ga je sklenila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen z nekdanjim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, je naletel na močne kritike in izzval negotovost. Medtem ko Trump slavi dogovor, je v Evropi narašča nezadovoljstvo, saj se pojavljajo različne interpretacije in protislovja glede vsebine sporazuma. Nekateri opozarjajo, da bi lahko dogovor ogrozil podnebne cilje in ponovil pretekle napake EU v odnosih z Rusijo, medtem ko drugi dvomijo o njegovi pravičnosti in enostranskosti, saj naj bi bila EU prisiljena v dogovor. Grozi tudi, da bo dogovor propadel, saj se bliža rok za rešitev odprtih vprašanj.