Načrti Združenega kraljestva in Francije za priznanje palestinske države so naleteli na mešane odzive in sprožili razprave o njihovih motivih in dejanskem vplivu na mirovni proces. Medtem ko nekateri menijo, da je odločitev britanskega premierja Keirja Starmerja 'zgodovinska', se pojavljajo dvomi o njenih vzrokih, saj naj bi jo gnala 'šibkost in ne moč'. Kritiki poudarjajo, da bi lahko priznanje, namesto da bi pospešilo mir, celo povzročilo nazadovanje. Priznanje Palestine s strani Velike Britanije, ki bi se lahko zgodilo septembra, je odvisno od pogojev, ki so za Izrael nepremostljivi, kar povzroča kritike znotraj in zunaj države. Francoski predsednik Macron je medtem svoje priznanje Palestine predstavil kot 'močno dejanje'. Kljub temu, da je Palestino kot državo priznalo že 148 od 193 držav članic ZN, mnogi opozarjajo, da ima to predvsem simbolično vrednost, saj Palestina nima nadzora nad lastnim ozemljem.

Javno ogorčenje nad ravnanjem Izraela v Gazi je vplivalo na prihodnje odnose Evrope z Izraelom, saj je Evropska komisija predlagala delno prekinitev raziskovalnega sodelovanja. Francija je pozvala EU k pritisku na Izrael, da se vrne za pogajalsko mizo glede rešitve dveh držav, kljub izraelskim trditvam, da nihče v Gazi ne strada, kar pa podatki in priče zanikajo. V Avstriji so medtem poročali o incidentih antisemitizma, vključno z zavrnitvijo dostopa izraelskemu paru na kampu in izključitvijo izraelskih glasbenikov iz restavracije.

Nemška medija Welt.de in oe24.at poročata o nemškem stališču do priznanja Palestine kot države. Welt.de poudarja, da Palestina ne izpolnjuje pogojev za suvereno državo, saj nikoli ni obstajala in ji manjkajo osnovni elementi državnosti, ne glede na politične izjave ali simbolična priznanja. oe24.at potrjuje, da Nemčija trenutno ne namerava priznati Palestine kot države.