V obdobju po apartheidu v Južni Afriki so pogosti javni protesti, ki so se po letu 1997 skoraj podvojili. Med letoma 2007 in 2013 je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno. Razlog za to je nezadovoljstvo z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Zaradi tega se protestniki poslužujejo vse bolj militantnih taktik, vlada pa bi se morala bolj odzivati na te težave, da bi preprečila nadaljnjo eskalacijo nasilja.

Južnoafriška republika se po koncu apartheida sooča s pogostimi javnimi protesti. Raziskave kažejo, da se je število protestov v 20 letih po letu 1997 skoraj podvojilo, pri čemer povprečno dnevno poteka več kot 11 protestov. Protestniki uporabljajo vse bolj militantne taktike zaradi nezadovoljstva z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Odzivna vlada bi lahko preprečila prehod na militantne proteste.

Maroko se sooča z obsežnimi protesti, ki jih vodi generacija Z, ki zahteva socialno pravičnost, osnovne pravice in izboljšanje javnih storitev. Protesti, ki so se začeli jeseni 2025, so se razširili v večja mesta, kot je Casablanca, in vključujejo zahteve po boljšem zdravstvenem varstvu, izobraževanju in boju proti korupciji. Žal so se protesti sprevrgli v spopade, v katerih so bili trije ljudje ubiti, na stotine pa ranjenih ali aretiranih. Protestniki zavračajo povezave s političnimi strankami, podpirajo pa jih tudi aktivisti, ki pozivajo k neposrednim pogovorom med monarhijo in mladinskim gibanjem. Kot simbol protestov se pojavlja piratska zastava iz mange "One Piece", ki predstavlja anti-establishment gibanje generacije Z po vsem svetu.