Med svojim govorom ob državnem prazniku je perujska predsednica Dina Boluarte ponovno zagovarjala svojo odločitev, da prevzame predsedniški položaj po politični krizi decembra 2022. Spraševala se je, kaj bi se zgodilo, če ne bi prevzela vlade. Njen govor, ki je bil po napovedih krajši, je trajal skoraj pet ur in je bil dolg 97 strani. V njem Boluarte ni podala nobene samokritike glede povečanja negotovosti in umorov. Zunanji minister Elmer Schialer je sicer menil, da je bil govor dolg, vendar nujen, saj je bil to zadnji govor predsednice pred iztekom njenega mandata in je pregledal izvedene projekte po državi.

V Čilu nekdanji minister Pablo Longueira poziva k miru med desničarskima kandidatoma Kastom in Mattheijem, opozarjajoč na morebitno "sovraštvo" med desničarskima strujama. Po njegovih besedah desnica ni storila ničesar, da bi si zaslužila zmago, temveč izkorišča zgolj nezadovoljstvo z aktualno vlado. Medtem v Peruju nekdanji predsednik Pedro Castillo v "predsedniškem sporočilu" opisuje državo v "najhujši politični in moralni krizi doslej", obtožujoč desničarske in fujicerronistične frakcije zarote za obrambo "uzurpatorske, koruptivne in morilske vlade". V Argentini pa Juan Grabois ostro kritizira vodstvo Sergia Masse v peronizmu, obtožujoč ga "hegemonizacije" stranke in označujoč ga za del "liberalne desnice". Grabois napoveduje kandidaturo na deželnih volitvah, ne glede na to, ali bo to znotraj ali zunaj peronistične enotnosti.

Predsednica Peruja Dina Boluarte je med svojim nagovorom narodu in kasneje pred kongresom prebrala pismo, ki naj bi ga prejela od papeža Leona XIV. V pismu papež poziva k 'bratskemu sožitju med vsemi sinovi in hčerami perujskega ljudstva'. Predsednica Boluarte je ob tej priložnosti tudi ponovno povabila papeža, naj obišče Peru.