Po sklenitvi carinskega dogovora med ZDA in EU so se v Evropi pojavile deljene reakcije. Evropska komisija je dogovor predstavila kot kompromis za preprečitev trgovinske vojne, vendar je iz nekaterih držav in sektorjev moč slišati kritike, da se je EU uklonila diktatu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Dodatno so se pojavile pomisleki glede obljub EU o 600 milijardah evrov naložb, saj naj bi bil dogovor zgolj »šov-dogovor« brez zavezujoče moči, odvisen od sodelovanja podjetij in držav. V luči Trumpove nepredvidljive ekonomske politike pa je oslabel tudi ameriški dolar, kar skrbi vlagatelje.

Kljub prvotnemu sprejetju carinskega dogovora med ZDA in EU, je prihodnost le-tega še vedno negotova, saj spor glede ameriških carin na uvoz iz EU ni bil v celoti rešen. Za EU je bil dogovor kljub visoki ceni edina alternativa, saj bi bila carinska vojna z ZDA brezupna. Dogovor je bil označen kot izbira med 'slabšim' in 'še slabšim', saj je bilo ugotovljeno, da čeprav je politični pristop Donalda Trumpa napačen, to ne pomeni, da je napačen tudi ekonomsko. Vendar pa je energetski del dogovora med EU in ZDA, ki vključuje obljubo EU o nakupu za 750 milijard dolarjev nafte in plina od ZDA do konca Trumpovega drugega mandata, naletel na splošno skepso. Strokovnjaki in mediji so ga označili za »nerealističnega«, »nemogočega« in »PR-trik«, saj EU ne more neposredno kupovati energije, temveč to počnejo podjetja, ki pa takšnih količin ne potrebujejo.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je ostro napadel tiste, ki ga povezujejo z afero Epstein, in jih označil za "najslabši izmeček na svetu", pri čemer je obtožil tudi demokrate. Medtem je švicarska predsednica Karin Keller-Sutter izrazila, da so odločitve glede carinskih dajatev v rokah Donalda Trumpa, kar sledi dogovoru med EU in ZDA o 15-odstotnih dajatvah za evropski izvoz. Švica čaka na lastno rešitev pred bližajočim se rokom 1. avgustom, ki ga je postavil Trump.