Nemško gospodarstvo, predvsem izvozno usmerjena podjetja na severu države, v Hessnu, Berlinu in Brandenburgu, je ostro kritiziralo nov carinski sporazum med Evropsko unijo in ZDA. Podjetja se bojijo višjih cen, oteženega poslovanja z najpomembnejšim tujim trgom ter ogroženosti svojega posla, kar še posebej velja za strojno, kemično in farmacevtsko industrijo. Sporazum, ki naj bi prinesel načrtovalno varnost, je bil po mnenju podjetij preplačan, kritiki pa so ga označili za »logiko prodajalca preprog«.

Nemško podjetje Heidelberger Druckmaschinen, tradicionalno znano po proizvodnji tiskarskih strojev, je s prvim naročilom za projekt v obrambni industriji vstopilo na nov trg. Partnerstvo so sklenili z nekdanjo vojaško tehnološko divizijo Jenoptika, Vincorionom. Direktor podjetja obrambni trg vidi kot perspektivno panogo, saj obvladujejo tehnologijo, potrebno za proizvodnjo komponent za tanke. Ta strateški korak je na borzi povzročil evforijo in bi lahko preusmeril tradicionalni koncern, čeprav vseh posledic še ni mogoče predvideti.

Plače vodstvenih delavcev v podjetjih, ki kotirajo na borznem indeksu DAX, so se v letu 2024 ponovno zvišale, pri čemer sta dva od 39 predsednikov uprav prejela več kot deset milijonov evrov. Kljub temu, da nekateri prejemajo visoke zneske, se je izkazalo, da predsedniki uprav podjetij DAX v mednarodni primerjavi plač precej zaostajajo. Razlika med plačami vodstvenih delavcev in povprečnimi plačami zaposlenih pa se je povečala, saj so vodstveni delavci lani v povprečju zaslužili 41-krat več kot njihovi zaposleni.