Več nevladnih organizacij v Črni gori je izrazilo kritično stališče do odstopa Rudovića, poudarjajoč, da je to dokaz, da javna uprava ni podporno okolje za profesionalce z integriteto. Po njihovem mnenju to potrjuje, da državna administracija ne nudi podpore strokovnjakom, ki imajo znanje in integriteto, a niso pripravljeni žrtvovati principov zaradi funkcije.

Šestnajst organizacij civilnega društva je podprlo zahtevo organizacij HRA, CGO in CŽP za umik predloga zakona o ANB-ju, češ da je bil sprejet brez javne razprave in resno ogroža temeljne pravice državljanov, predvsem pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Združenje pravnikov opozarja na nevarno fazo "zakonodajne iniciative" po hitrem postopku in brez javnega sodelovanja ter mednarodne verifikacije pri posegih v zakon o ANB-ju. Medtem je Odbor za vseobuhvatno izboljšanje volilne reforme Ministrstvu pravde poslal pobudo za spremembe kazenskega zakonika, s ciljem krepitve kazenskopravne zaščite volilne integritete, učinkovitejšega sankcioniranja politične korupcije in večje transparentnosti financiranja političnih subjektov. Predsednik države Milatović kljub pozdravu reformi izpostavlja, da ključna vprašanja ostajajo nerešena in da bi bilo smiselno pridobiti mnenje Beneške komisije.

Črnogorska mejna policija je zabeležila konkretne rezultate v boju proti čezmejnemu kriminalu, kar kaže na postopno krepitev mejne varnosti in dosleden odziv institucij. Medtem je Svet za vladavino prava poudaril, da je funkcionalno Ustavno sodišče temelj pravne države in pozval k jasnim okvirom sodelovanja med institucijami za krepitev preprečevanja in boja proti korupciji ter organiziranemu kriminalu.