Predsednik Črne gore Jakov Milatović je potrdil novosti v volilni zakonodaji s podpisi ustreznih ukazov. Med sprejetimi zakoni so spremembe zakona o izboru odbornikov in poslancev, zakona o lokalni samoupravi ter zakona o financiranju političnih subjektov in volilnih kampanj. Medtem ko portal aktuelno.me poroča, da predsednik pozdravlja reformni proces, portal portalanalitika.me izpostavlja podaljševanje mandatov lokalnim parlamentom kot presedan, ki odpira prostor za manipulacije s političnimi dogovori.

Šestnajst organizacij civilnega društva je podprlo zahtevo organizacij HRA, CGO in CŽP za umik predloga zakona o ANB-ju, češ da je bil sprejet brez javne razprave in resno ogroža temeljne pravice državljanov, predvsem pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Združenje pravnikov opozarja na nevarno fazo "zakonodajne iniciative" po hitrem postopku in brez javnega sodelovanja ter mednarodne verifikacije pri posegih v zakon o ANB-ju. Medtem je Odbor za vseobuhvatno izboljšanje volilne reforme Ministrstvu pravde poslal pobudo za spremembe kazenskega zakonika, s ciljem krepitve kazenskopravne zaščite volilne integritete, učinkovitejšega sankcioniranja politične korupcije in večje transparentnosti financiranja političnih subjektov. Predsednik države Milatović kljub pozdravu reformi izpostavlja, da ključna vprašanja ostajajo nerešena in da bi bilo smiselno pridobiti mnenje Beneške komisije.

Organizacija STEGA je izrazila zaskrbljenost nad odobritvijo EU za sodelovanje med vladajočo stranko in opozicijo ter nad dolgo pričakovano reformo volilne zakonodaje. Ocenili so, da je namesto iskrene reforme volilna zakonodaja predstavljala le "omejeno reformo", ki ni povečala zaupanja državljanov v volilni proces. Glede vetinga v pravosodju pa je odvetnik Vukčević pojasnil, da ta ni mogoč brez zakona in bi bil v obstoječih političnih razmerah pravno ništaven ter kontraproduktiven, saj bi postal mehanizem politične kontrole nad pravosodjem.