Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ob podpori Združenih držav Amerike napovedal ostre ukrepe proti državam, ki so priznale Palestino. Izraelski analitiki menijo, da ravno Netanyahu s svojim delovanjem pospešuje ustanovitev palestinske države, saj so po priznanju s strani držav, kot so Velika Britanija, Kanada, Avstralija in Portugalska, razmere za to še bolj zrele. Kljub jezi zaradi priznanja Palestine s strani zaveznikov, pa ima Netanyahu omejene možnosti odziva, da ne bi ogrozil sporazuma, ki ga podpira Trump.

Armenski premier Nikol Pašinjan je zavrnil izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o armenskem genocidu. Netanjahujeve izjave so sprožile odzive tudi v Turčiji. Hkrati se v Izraelu krepijo protesti proti Netanjahuju zaradi spornega ravnanja in nezmožnosti dosega dogovora o izpustitvi talcev. Demonstranti zahtevajo njegovo odstopitev, medtem ko Economist ocenjuje, da je Netanjahuju najbolj pomembno lastno politično preživetje.

Govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v Generalni skupščini Združenih narodov je bil zaznamovan z napetostmi. Medtem ko je Netanjahu govoril, so delegacije nekaterih držav zapustile dvorano. Poleg tega so poročila o izraelskih napadih v Gazi, ki so terjali najmanj 22 življenj, zasenčila njegov nastop. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je dogovor o Gazi blizu, kar je v nasprotju z Netanjahujevim poudarjanjem vojaškega pritiska. Netanjahu je tudi izjavil, da zahodna priznanja palestinske države pomenijo, da se "ubijanje Judov izplača", in dejal, da bi bila palestinska država "nacionalni samomor za Izrael". Med govorom je Netanjahu uporabil vizualne pripomočke in spraševal člane ZN o vojni v Gazi.