Španski časniki poročajo o dveh pomembnih političnih dogodkih. Santos Cerdán, nekdanji vodilni član PSOE, naj bi predsednika vlade Pedra Sáncheza zaprosil za kritje stroškov pravne obrambe, pri čemer naj bi dejal: "Nimam prekleto nič". Cerdán je trenutno v zaporu zaradi obtožb o sodelovanju v korupcijski shemi skupaj s Koldom Garcío in Joséjem Luisom Ábalosom. Medtem pa minister Óscar Puente nadaljuje "vojno dokumentov" glede domnevno ponarejenih življenjepisov, ki naj bi jih imelo veliko število politikov iz Ljudske stranke (PP). Prva žrtev te kampanje naj bi bila nekdanja poslanka PP Noelia Núñez, ki je prejšnji teden odstopila.

Vodja španske Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo je napovedal, da bo septembra predstavil seznam zakonov, ki jih je sprejela vlada Pedra Sáncheza in ki jih bo PP po prevzemu oblasti odpravila. Med temi zakoni je omenjena tudi zakon o amnestiji. Feijóo je kritiziral tudi predsednika Kastilje-La Manče, Emilia Garcío-Pagea, ker ni glasoval proti katalonskemu "cupo" v kongresu in hkrati kritiziral financiranje Katalonije v medijih. Feijóo je prav tako ponovil svoja stališča glede imigracije, ki jih povezuje z varnostjo državljanov, pri čemer je trdil, da imajo volivci pravico do varne države, kjer prevladuje zakon. Na prvi seji novega nacionalnega izvršnega odbora PP je Feijóo poudaril pripravljenost stranke na volitve.

Španska socialistična delavska stranka (PSOE) se je znašla pod drobnogledom zaradi domnevne politične instrumentalizacije državnih institucij. V Kantabriji se je v sedmih letih zvrstilo pet delegatov vlade, kar kaže na notranje spore in rivalstvo znotraj stranke. Nazadnje je bila Eugenia Gómez de Diego odstavljena, da bi na njeno mesto prišel trenutni generalni sekretar kantabrijskih socialistov, Pedro Casares. Hkrati pa se je španski generalni tožilec Álvaro García Ortiz, ki ga je leta 2022 imenovala levičarska vlada (PSOE in Sumar), znašel na zatožni klopi. Kljub temu PSOE ne zahteva njegovega odstopa.