Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump ostaja v središču pozornosti zaradi svojih trgovinskih politik in morebitne neudeležbe na vrhu G20 v Južni Afriki. Medtem ko ameriški sekretar za finance Scott Bessent zanika odobritev podaljšanja premirja s Kitajsko, je v Braziliji in Argentini prisotna razprava o odnosih s Trumpom in njegovo politično skupino. V ZDA se povečuje pritisk na Fed glede obrestnih mer, medtem ko je v Braziliji že prišlo do neposrednega vpliva ameriških carin, saj je izvoznik v Santa Catarini moral poslati 500 zaposlenih na kolektivne počitnice. Argentinski predsednik Milei je medtem padel na tretje mesto po priljubljenosti v Latinski Ameriki. Medtem so bili v javnost posredovani posnetki, ki domnevno razkrivajo, da je argentinski minister za pravosodje Mariano Cúneo Libarona ponujal svoje vplive nekdanjemu agentu Cie.

Brazilija se je znašla v središču dveh pomembnih novic. Nekdanji brazilski predsednik Lula da Silva je za New York Times izjavil, da vlada Donalda Trumpa ni želela dialoga glede carin, kljub vsaj desetim poskusom srečanja z ameriško državno sekretarko. Medtem je zvezna policija v Roraimi sprožila operacijo proti domnevnemu kupovanju glasov za občinske volitve leta 2024, v katero naj bi bili vpleteni zvezna poslanka Helena Lima (MDB), njen mož, poslovnež Renildo Li, in predsednik CBF.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je proti sodniku brazilskega vrhovnega sodišča, Alexandreju de Moraesu, uvedel sankcije v skladu z zakonom Magnitsky. Ukrep predvideva prepoved vstopa v ZDA ter zamrznitev premoženja in sredstev v ameriških finančnih institucijah. Bolsonaristi so potezo pozdravili, vendar pa je veselje zasenčil 'tarifaço', kar nakazuje na širše finančne ali gospodarske posledice.