Nemško koalicijsko vlado pestijo napeti odnosi zaradi prihodnjega proračuna, saj se do leta 2029 obeta luknja v višini več kot 170 milijard evrov. Kabinet bo danes potrdil finančni načrt do leta 2029, kljub temu pa so že vidne razlike v pogledih med koalicijskimi partnerji glede reševanja finančne vrzeli. Hkrati pa se prihodnji proračun za leto 2026, ki ga bo morala sprejeti morebitna vlada pod vodstvom Merza, že sooča s potrebo po milijardnih varčevalnih ukrepih na nekaterih področjih, medtem ko so drugi sektorji priča povečanim izdatkom.

Kanada bo septembra priznala palestinsko državo, sledi pa zgledu Francije in Združenega kraljestva. Nemški zunanji minister Johann Wadephul poudarja pomen pogajanj med Izraelci in Palestinci.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v torek zvišal napoved globalne gospodarske rasti za leto 2025 na 3 odstotke, kar je za 0,2 odstotne točke več od aprilske projekcije. Zvišanje pripisujejo močnejšim nakupom pred avgustovskim dvigom ameriških carin in znižanjem efektivne ameriške carinske stopnje. IMF je obenem pozval Združeno kraljestvo k dvema rezoma obrestnih mer do božiča, s čimer bi se te znižale s 4,25 na 3,75 odstotka. Opozoril je tudi, da se svetovno gospodarstvo sooča z velikimi tveganji, vključno z morebitnim ponovnim dvigom carin. Medtem so predsednik ZDA Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naznanila nov trgovinski sporazum med ZDA in EU, ki pa je sprožil val kritik po Evropi. Poljski premier Donald Tusk je opozoril, da bi Poljska zaradi novih ameriških carin na evropsko blago lahko izgubila približno 2,15 milijarde ameriških dolarjev.