Evropska komisija načrtuje vojaški schengenski prostor za lažje premikanje vojaških sil
politika obramba

Evropska komisija načrtuje vojaški schengenski prostor za lažje premikanje vojaških sil

Evropska komisija do leta 2027 načrtuje vzpostavitev vojaškega schengenskega prostora znotraj Evropske unije. Ta ukrep naj bi omogočil hitrejše premikanje vojaških enot in opreme po Evropi v primeru krize, brez soglasja vseh držav članic. Predlog predvideva odpravo birokratskih ovir in vzpostavitev sistema za hitro odzivanje v izrednih situacijah, imenovanega EMERS, ter posodobitev ključnih prometnih koridorjev za civilno in vojaško uporabo.

Podobni članki

Evropska komisija predlaga "vojaški Schengen" za NATO, medtem ko Poljska preiskuje sabotaže na železnici
promet politika
Evropska komisija predlaga "vojaški Schengen" za NATO, medtem ko Poljska preiskuje sabotaže na železnici

20. nov 17:56

Evropska komisija načrtuje vzpostavitev "vojaškega Schengena", ki bi olajšal transport NATO sil preko meja držav članic EU. Ta predlog prihaja v času, ko Poljska preiskuje domnevno sabotažo na železniškem omrežju, kar bi lahko vplivalo na vojaške premike. Cilj je ustvariti območje proste mobilnosti za vojaške enote, podobno obstoječemu sistemu za civiliste. Pobuda poudarja militarizacijo Evrope in preusmeritev javnih sredstev v vojaške korporacije.

Evropska komisija predstavlja načrte za obrambo do leta 2030 in pospešuje razvoj protidronovske tehnologije
obramba politika
Evropska komisija predstavlja načrte za obrambo do leta 2030 in pospešuje razvoj protidronovske tehnologije

16. okt 16:05

Evropska komisija je predstavila načrt za okrepitev obrambnih zmogljivosti EU do leta 2030, vključno s pospešenim razvojem protidronovske tehnologije. Načrt vključuje štiri velike evropske projekte za oboroževanje, ki so odgovor na grožnje, ki jih predstavlja Rusija. Države članice naj bi do konca leta 2026 dosegle znaten napredek pri obrambi pred droni, kar je del širšega prizadevanja za zaščito ozemlja, državljanov in zaveznikov EU.

Poljski predsednik Nawrocki grozi Ursuli von der Leyen; Belgija zavira načrt za rusko reparacijo Ukrajini
gospodarstvo politika
Poljski predsednik Nawrocki grozi Ursuli von der Leyen; Belgija zavira načrt za rusko reparacijo Ukrajini

9. okt 11:05

Poljski predsednik Karol Nawrocki je poslal uradno pismo predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem izraža nestrinjanje z določeno zadevo. Podrobnosti pisma niso javno znane. Medtem pa Belgija nasprotuje evropskemu načrtu, ki bi uporabil zamrznjeno rusko premoženje za posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov. Belgija vztraja, da morajo vse države članice EU prevzeti sedanje in prihodnje tveganje.

Von der Leynova obtožuje Rusijo hibridne vojne proti Evropi
politika obramba
Von der Leynova obtožuje Rusijo hibridne vojne proti Evropi
1 posodobitev 8. okt 10:21

Ursula von der Leyen je ponovila opozorila o hibridni vojni, ki jo proti Evropski uniji izvaja Rusija, in poudarila potrebo po odzivu. Evropski komisar Kūbilius je predlagal, da bi države na vzhodnem krilu EU razvile sposobnost uporabe dronov za napade na sovražne cilje ob morebitni invaziji. Hkrati pa so evropski diplomati kritizirali Kajo Kallas, visoko predstavnico za zunanje zadeve, češ da je preveč neposredna in deluje kot agentka policije.

Evropski načrti za oborožitev Ukrajine in odzivi na ruski plin
politika mednarodni odnosi
Evropski načrti za oborožitev Ukrajine in odzivi na ruski plin

20. avg 16:45

Evropska unija načrtuje povečanje vojaške pomoči Ukrajini, kar po mnenju nekaterih virov v Rusiji ogroža rusko varnost in vodi v nadaljnje zaostrovanje. Evropa naj bi namenila ogromne vsote denarja za nakup orožja, medtem ko se pojavljajo vprašanja o sposobnosti Zahoda, da razume izid vojne. Kljub sankcijam EU še vedno uvaža ruski plin v velikih količinah, kar razkrivajo nemški mediji. Evropski poslanec Raphaël Glucksmann poziva, naj Evropa ne prepusti odločanja o svoji prihodnosti Donaldu Trumpu, in kritizira trgovinsko kapitulacijo EU pred ZDA.

Poljski posojilojemalci čakajo na odločitev o obrestnih merah, Romuni in Bolgari pa ocenjujejo koristi članstva v EU in inflacijo
mednarodni odnosi politika
Poljski posojilojemalci čakajo na odločitev o obrestnih merah, Romuni in Bolgari pa ocenjujejo koristi članstva v EU in inflacijo

3. sep 13:13

Na Poljskem posojilojemalci nestrpno pričakujejo odločitev Sveta za monetarno politiko glede obrestnih mer. Ekonomisti so razdeljeni glede morebitnega znižanja. V Romuniji večina državljanov želi, da bi jih EU bolje zaščitila v globalnem kontekstu in pred varnostnimi tveganji. V Bolgariji pa le 58 % ljudi meni, da je država imela koristi od članstva v EU, pri čemer inflacija ostaja največji problem. Bolgarija beleži tudi največjo rast cen v industriji v EU.

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Evropska komisija nevtralno
Evropska unija nevtralno
Kaja Kallas nevtralno

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Ukrep lahko vpliva na varnostno politiko in odzivnost v primeru kriz v Evropi, kar posredno vpliva tudi na Slovenijo.