Azijske borze so zabeležile padec, medtem ko je evro ostal stabilen, saj so vlagatelji upoštevali vpliv stroškov carin. Pričakujejo se tudi podatki o novih delovnih mestih, ki bodo pomagali pri napovedih pred petkovim poročilom o plačah, kar je ključnega pomena za gospodarstvo in finančne trge.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi odločitvami glede carin povzročil pretrese na svetovnih trgih. Presenetila je odločitev o znižanju carin na baker, medtem ko je bil ukinjen de minimis prag za nizkocenovne pošiljke. Trump je iz carin za Brazilijo izvzel nekatere ključne izvozne proizvode, kot so pomarančni sok in letala, kar je pozitivno vplivalo na tamkajšnje delnice. Indija se je soočila s 25-odstotnimi carinami na indijske izdelke in kaznimi zaradi nakupov ruske nafte in obrambne opreme, kar je povzročilo padec na indijskih borzah. Pakistan je poročal o sklenjenem carinskem dogovoru z ZDA, ki naj bi zmanjšal vzajemne carine. Medtem ko se bližajo roki za trgovinske dogovore, zlasti z Avgustovskim rokom za Kitajsko, so vlade po svetu, vključno z Malezijo, v naglici poskušale doseči dogovore z Washingtonom, da bi se izognile višjim carinam. Ameriška centralna banka (Fed) je kljub Trumpovemu pritisku ohranila obrestne mere nespremenjene.

Azijske delnice so v torek zabeležile padec, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi dolgotrajnega vpliva trgovinskega sporazuma med ZDA in EU ter strahu, da bi višje tarife ovirale globalno rast. Kljub temu, da so se izognili najhujšim tarifam, se pričakuje, da bodo povišane dajatve negativno vplivale na svetovno gospodarstvo. Medtem so cene nafte poskočile, potem ko je ameriški predsednik Trump Rusiji postavil nov rok. Istočasno so se kitajski in ameriški trgovinski uradniki v torek srečali drugi dan v švedski prestolnici, da bi poskušali rešiti zastoj glede tarif, ki so izkrivile ključne trgovinske vezi med največjima svetovnima gospodarstvoma. Podpredsednik He Lifeng in ameriški finančni minister Scott Bessent nista dala javnih izjav.