Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine bo 18. avgusta zasedalo, vendar se zahteva Milorada Dodika, predsednika Republike Srbske, za začasno odredbo in prekinitev izvršitve pravnomočne sodbe ne bo znašla na dnevnem redu. Dodik bo moral počakati na odločitev sodišča, ki deluje počasneje zaradi blokad, ki jih je sam povzročil. Zahteva se nanaša na obsodbo na eno leto zapora, Dodik pa naj bi si s svojimi dejanji sam otežil postopek, saj mora Ustavno sodišče zdaj odločati na plenarnih sejah z udeležbo vseh sodnikov.

Kabinet predsednika Črne gore, Jakova Milatovića, je pozval politične stranke, da izvolijo sodnika Ustavnega sodišča, kar vidi kot ključni test za prihodnost države v Evropski uniji. Poudarili so, da neizbira sodnika pomeni politično odločitev, ki Ustavno sodišče spreminja v orodje partijskih interesov. Milatović je zahteval izredno sejo Skupščine Črne gore za 15. september z edino točko dnevnega reda: izvolitev sodnika Ustavnega sodišča. Kabinet opozarja na dolgotrajno ustavno krizo in poziva poslance, da prevzamejo odgovornost za delovanje pravne države.

Ustavno sodišče Črne gore je ugodilo pritožbi Zorana Ćoća Bećirovića in Mladena Mijatovića, saj je ocenilo, da je usmeno podaljšanje pripora v nasprotju z ustavo. Bećirović in Mijatović sta bila 32 dni v priporu brez pisne odločbe, na katero bi se lahko pritožila. Sodišče je zavrnilo pritožbe v delu, ki se nanaša na utemeljenost suma in posebne okoliščine za podaljšanje pripora. Osnovno sodišče v Podgorici je pojasnilo, da je bila odločitev o podaljšanju pripora izrečena sočasno z obsodilno sodbo v polni sodni dvorani.