Analiza AOK je pokazala, da je v Nemčiji leta 2024 bolniška odsotnost zaposlenih dosegla najvišjo raven doslej. K temu so prispevale predvsem bolezni dihal, kot so gripa in koronavirus, ter porast duševnih bolezni. Razpravlja se o tem, ali je enostavno pridobivanje bolniškega staleža po telefonu vplivalo na povečanje odsotnosti.

Približno deset odstotkov zaposlenih je odvisnih od dela in čuti notranjo prisilo, da morajo biti nenehno aktivni. Čeprav njihova storilnost pogosto ni izjemna, je njihovo tveganje za zdravstvene težave visoko. Razumevanje motivacije je ključno za obvladovanje te težave.

Reprezentativna anketa med 2.000 zaposlenimi v Nemčiji, ki jo je naročilo karierno omrežje Xing, je pokazala, da si večina zaposlenih ne želi daljšega delovnega časa in meni, da to ni potrebno za gospodarstvo. Približno dve tretjini vprašanih je izrazilo nasprotovanje. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da daljši delovni čas ne pomeni nujno večje produktivnosti, temveč lahko vodi v stres, bolezni in zmanjšano učinkovitost. Zvezna vlada sicer preučuje možnost podaljšanja delovnega časa, kar bi teoretično lahko pomenilo do 73,5 ur dela na teden.