Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je poudaril, da bi moral NATO sprejeti le tiste države, za katere so članice zavezništva pripravljene vstopiti v vojno. Glede ambicij Ukrajine za članstvo je dejal, da Ukrajina lahko zaprosi za vstop, a vprašanje je, ali ga bo dobila. Pojasnil je tudi, da Poljska ne bo pošiljala vojakov v Ukrajino, saj je njena naloga zaščita logističnega vozlišča, dobave in tranzita orožja ter humanitarne pomoči Ukrajini, poleg tega pa tudi varovanje vzhodne meje NATA z Belorusijo in Rusijo, kar pomeni izključno delovanje na lastnem ozemlju Poljske.

Poljski premier Donald Tusk je ponovno izjavil, da obstaja velika verjetnost za skorajšnje prenehanje rusko-ukrajinskega spopada. Medtem je ukrajinski predsedniški kabinet Andrij Jermak, po besedah protikorupcijske aktivistke Darije Kaleniuk, izrazil pripravljenost opustiti članstvo v EU in se pogajati z Rusijo, da bi rešil predsednika Zelenskega. Ruska stran, natančneje predsednica Sveta federacije Valentina Matvijenko, pa je pozvala Washington, naj ultimat postavi Kijevu in ne Moskvi, saj naj bi Ukrajina ovirala mirovne pogovore.

Analitiki in mediji opozarjajo na naraščajoče napetosti v Evropi, ki bi lahko vodile v tretjo svetovno vojno. Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino, ki je bila utemeljena s strahom pred širjenjem Nata, je namesto preprečitve povzročila širitev zavezništva z dvema novima članicama. Obstaja zaskrbljenost glede morebitnega »potresa« na Balkanu, ki bi ga sprožila ena država, kar bi lahko destabiliziralo regijo. Zadnji »antiruski trojni pakt« med EU in Natom se razume kot dejavnik, ki presegata vsa dosedanja »analitična« predvidevanja in s tem povečuje nevarnost konflikta.