Masud Pezeškijan, iranski predsednik, je po svoji inavguraciji prevzel vodenje države v krizi, ki se je v preteklem letu še poglobila. Kljub temu, da je na čelu države, njegova moč ni enaka moči predsednikov v mnogih drugih državah, saj iranski predsednik ni najvplivnejša politična figura v državi.

Evropa je na pragu vojaškega preobrata, saj se Nemčija pripravlja, da postane vodilna vojaška sila na celini. Država je sprožila obsežno modernizacijo vojske, vredno več deset milijard evrov, s ciljem nabave tisočev bojnih vozil in letal. Ta poteza je usmerjena v izgradnjo najmočnejše konvencionalne vojske v Evropi in hkrati zmanjšanje zanašanja na Združene države Amerike.

Po močnem potresu z magnitudo 8,8 stopnje, ki je prizadel ruski Daljni vzhod in sprožil cunami, je začel bruhati vulkan Kliučevskoj na polotoku Kamčatka. Čeprav so se nekatere panike umirile, so v 13 državah Pacifika še vedno veljala opozorila pred cunamijem. Posnetki so prikazali valove cunamija, ki so dosegli stavbe na Japonskem in na ruskih obalah. Potres je bil označen kot šesti najmočnejši v zgodovini in je povzročil množične evakuacije, zlasti v Severnem Pacifiku. Omenjeno je bilo tudi, da se je morje umaknilo na Havajih, kar je bil zaskrbljujoč znak. Medtem so bili objavljeni posnetki, ki so prikazovali valove cunamija, ki so dosegli tudi dele Rusije, in povzročili škodo na stavbah. Dodatno zaskrbljenost je sprožila tudi bližina epicentra potresa pomembnim ruskim mornariškim bazam, vključno z bazo za jedrske podmornice, kar je poudarilo kompleksnost in resnost dogodkov v regiji. Izbruh vulkana Kliučevskoj je dodal še eno dimenzijo naravnim katastrofam v tej oddaljeni regiji.