V Indoneziji potekajo množični protesti zaradi korupcije in ekonomske neenakosti, ki so se še zaostrili po razkritju o visokih stanovanjskih dodatkih za politike. Demonstracije so ponekod eskalirale v nasilje, z poročili o ropanju, požigih in napadih na regionalne vladne zgradbe. Zaradi nemirov je bila v prestolnici nameščena vojska. Protesti so izbruhnili zaradi nezadovoljstva ljudi nad korupcijo in veliko razliko v dohodkih, ki jo simbolizirajo visoki dodatki za politike.

V Indoneziji je predsednik Prabowo Subianto zmanjšal finančne ugodnosti zakonodajalcem v poskusu umiritve protivladnih protestov, ki so zajeli državo. Politične stranke so se strinjale, da bodo odpravile številne ugodnosti za parlamentarce. Medtem pa se v Braziliji začenja sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi domnevne zarote za ohranitev oblasti. V Združenem kraljestvu je sodišče odločilo, da lahko hotel za migrante ostane odprt, kar je povzročilo ogorčenje konservativcev. V Južni Koreji se je začelo redno zasedanje državnega zbora, medtem ko so politična razhajanja vse večja. Nekdanja predsednica univerze Columbia, Minouche Shafik, je bila imenovana za ekonomsko svetovalko britanskega premierja.

Predlagani zakoni, ki kriminalizirajo proteste v bližini domov na Novi Zelandiji, so bili označeni za preveč ohlapne in nepotrebne, saj že obstajajo zakoni proti motečim in nasilnim protestom. V Maroku je strokovnjak za varnost ocenil, da so organi pregona med nedavnimi protesti delovali v skladu z zakonodajo, pri čemer so ohranjali javni red. V Novi Škotski (Kanada) pa predlog zakona o državnih zemljiščih predvideva visoke denarne kazni in zapor za tiste, ki protestirajo ali ne upoštevajo ukazov o odstranitvi protestnih taborov. V Indoneziji je zaseg knjig s strani policije med protesti sprožil ogorčenje, medtem ko je v Nepalu civilna družba kritizirala odločitev notranjega ministrstva, da ne aretira vandalov, ki so bili vpleteni v proteste generacije Z.