Evropska unija in Združene države Amerike so dosegli trgovinski dogovor, ki naj bi preprečil uvedbo visokih carin. EU naj bi plačevala 15-odstotno carino za evropski izvoz v ZDA in bi naj investirala na stotine milijard evrov za privilegij, da se izogne 30-odstotnim carinam. Medtem ko je EU kot dober dogovor pohvalila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pa nekateri analitiki menijo, da gre za ne povsem premišljen dogovor za EU, ki prinaša zadržano olajšanje in skrite napetosti.

Po več mesecih pogajanj sta ameriški predsednik Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala trgovinski sporazum med ZDA in EU. Sporazum vključuje potrditev 15-odstotnih carin na evropske izdelke, kot je bilo predhodno ugibano. Poleg tega se EU zavezuje k nakupu ameriške energije v vrednosti 750 milijard dolarjev in k naložbam v ZDA v vrednosti 600 milijard dolarjev. Španija je izrazila previdnost glede sporazuma zaradi omejenega vpliva, razen na kmetijsko-živilski sektor in stroje. Francoski izvozniki, zlasti proizvajalci konjaka, so sicer nekoliko zadovoljni, ker so se izognili najslabšemu, a ostajajo pod drobnogledom. Madžarski premier Viktor Orban je sporazum kritiziral kot ponižujoč za EU.

Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.