Cena zlata se je v četrtek dvignila nad ključno raven 4.000 ameriških dolarjev za unčo, saj je padec vrednosti dolarja in dolgotrajna blokada ameriške vlade povečala zaskrbljenost glede gospodarskih obetov. Tržni udeleženci ocenjujejo 63-odstotno možnost znižanja obrestne mere s strani ameriške centralne banke (Fed) decembra, kar je manj kot prejšnji teden, ko je ta možnost bila ocenjena na več kot 90%.

Cene zlata so v zadnjem času močno narasle. Po podatkih Deutsche Bank je bilo zlato v tretjem četrtletju drugo najuspešnejše finančno sredstvo za srebrom. Cena zlata je dosegla rekordno vrednost že 13-krat. Rast cen je povezana z geopolitičnimi napetostmi in globalno gospodarsko negotovostjo, zaradi česar se vlagatelji obračajo k zlatu kot varno naložbo. Od nastopa Donalda Trumpa na položaj se je cena zlata povečala za 50 odstotkov, v oktobru 2025 pa za 10.000 rupijev, kar je 53-odstotno povečanje.

Pričakovanje dodatnega popuščanja monetarne politike s strani ameriške centralne banke (Fed) je povzročilo splošno oslabelitev ameriškega dolarja (USD), kar je pozitivno vplivalo na različne trge. Delniški terminski posli Dow Jones so zabeležili rast, medtem ko je indeks ameriškega dolarja (DXY) padel pod 99,00. Evro je pridobil vrednost in dosegel 1,163 dolarja. Vlagatelji pričakujejo znižanje obrestnih mer s strani Fed že v oktobru in decembru. Kljub pričakovanjem o popuščanju monetarne politike s strani Bank of England (BoE), je britanski funt (GBP) pridobil vrednost. AUD/JPY se giblje okoli 98,50 zaradi previdnega stališča glede politike Reserve Bank of Australia (RBA). USD/JPY je padel blizu 151,00, saj je ameriški dolar pod pritiskom zaradi pričakovanj o znižanju obrestnih mer s strani Fed.